Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih. Sprejmi in zapri

Renesančna dvorana

Renesančni del prvega nadstropja gradu je bil obnovljen že v devetdesetih letih 20. stoletja in je sestavljen iz štirih prostorov, med katerimi sta najbolj reprezentančna dvorana in soba s freskami.

Renesančna dvorana je bila že pred najnovejšo prenovo prizorišče različnih dogodkov in ena izmed številnih sledi najpomembnejše lokalne plemiške rodbine – Rajhneburških, ki so živeli in delovali na gradu od 12. do 16. stoletja oziroma 429 let, znanih pa je 51 mož in 23 žena.

Prvi znani iz rodu Rajhenburških je bil Oton Rajhenburški in je bil leta 1141 v spremstvu salzburškega nadškofa v Brežah na Koroškem. Živel je v gradu, ki je bil v lasti salzburške nadškofije. V prvi četrtini 13. stoletja so jim zaupali tudi kovanje srebrnikov. Imena Rajhenburških najdemo v različnih dokumentih. Leta 1275 je Engelšak posedoval lastni pečat z upodobljenim šlemom, 7 šibami in panterjem. Najslavnejši je bil Rajnpreht II., ki je dočakal viteški udarec leta 1452 na Tibernem mostu v Rimu. Vse življenje je bil v vojnah, leta 1456 je branil cesarski Otenburg pred najemniki Andreja Baumkircherja, v letih 1461 in 1462 je pomagal cesarju Frideriku IV. v bojih pri Dunaju. Zaradi svojih zaslug je bil na stara leta cesarjev svetnik in štajerski vicedom. Z bratom Hansom V. sta leta 1497 spodbudila delovanje toplic v Laškem.
Že pred letom 1497 so Rajhenburški začeli upravljati habsburške Brežice in salzburško Sevnico. S tem so obvladovali štajerski obsavski del od Savinje do Sotle. Leta 1497 jim je vladar priznal pravico do visokega sodstva.
V času prvega slovenskega kmečkega upora leta 1515 so obvladovali poleg rajhneburških posesti še gospostva Sevnica, Brežice, Kozje in Leskovec pri Krškem (Šrajbarski turn). V času Jurija V. Rajhenburškega so leta 1525 sestavili nov urbar za brežiško gospostvo.
Leta 1568 je dobil Hans Rajnpreht potrjene sodne pravice, dve leti kasneje pa je z njegovo zgodnjo smrtjo rod izumrl. Rajhenburško gospostvo in Rožno so dedovali Welzerji – po ženi Regini, spodnji grad pa družina Langenmantel.
Iz življenja Rajhenburških je v ljudskem izročilu ostala skozi stoletja živa legenda o dveh sovražnih bratih iz 14. stoletja, ki naj bi se s hkratnim strelom iz spodnjega in zgornjega gradu usmrtila.
Njuni mrtvaški glavi sta bili v 19. stoletju v stenski omarici grajske kapele sv. Miklavža. Ena, večja, je imela v čelu luknjo; druga, mnogo manjša, ni imela te votline, danes pa sta izgubljeni.
Po vseh doslej opravljenih raziskavah in najdbah, ki so se pokazale ob raziskavah in ob prenovi, lahko rečemo, da je za grad najpomembnejše obdobje srednjega veka in renesanse, ko so grad več kot štiri stoletja in pol upravljali salzburški ministeriali gospodje Rajhenburški. To je čas, ko so se izoblikovale najkvalitetnejše in najbolj pričevalne sestavine obrambnega in hkrati reprezentančnega gradu.

Foto: Nina Sotelšek

Kontaktirajte nas

Grad Rajhenburg
Cesta izgnancev 3
8280 Brestanica
+386 7 620 42 16
info@gradrajhenburg.si

Uradni podatki

Kulturni dom Krško
Trg Matije Gubca 2
8270 Krško
ID za DDV SI30027110

Več podatkov »