Romanska kapela

Nazaj

V prvi etaži jugovzhodnega vogala gradu Rajhenburg je umeščena romanska kapela, ki je bila eno od velikih odkritij raziskav grajske stavbe konec 70. let 20. stoletja. Ob izvedeni celostni prenovi v letih 2011-2012 je kapela znova dobila podobo, ki ta nekdanji sakralni prostor kaže v sijajni luči. Zaradi rekonstruirane apside, ki se boči iz vogalnega grajskega zidu, pa že ob bežnem pogledu iz doline zaznamo biser njegove notranjosti.

Le nekaj let po odkritju ostankov kapele je dr. Ivan Stopar v svoji znameniti monografiji Gradovi na Slovenskem zapisal: »Nekdanjo lepoto kapele si je po […] ostankih ta hip kajpak še težko predstavljati, a nekatere nadrobnosti govore za to, da se je tu razkošje kosalo s pretanjenim okusom.« Govoril je o arhitekturni in umetnostni podobi prostora, ki v naši romanski dediščini nima primerjave. Jedro gradu Rajhenburg je iz 1. pol. 12. stoletja, iz časa salzburškega nadškofa Konrada I., ki je dal na robu svojih obsežnih posesti, na skoraj 60 metrov visokem skalnem pomolu nad reko Savo pozidati utrdbo, ki jo občudujemo še danes. Precizna gradnja in skrbno načrtovanje sakralnega prostora pričajo o pomenu kapele in celotnega gradu v času, ko je bil to del salzburške posesti. Romanska kapela na gradu Rajhenburg je z obnovo originalnih arhitekturnih členov in izvedenimi rekonstrukcijami ponovno postala poduhovljen prostor, ki obiskovalcu zbudi globoko spoštovanje do preteklih rodov in njihovih dosežkov...

Obnova romanske kapele, odkrite leta 1979 ob jugovzhodnem grajskem vogalu, je bila najzahtevnejši poseg  v sklopu celovite prenove gradu. Ohranjene obodne stene z ostanki arhitekturne členitve in ohranjenim nastavkom apside so po odstranitvi medetažne konstrukcije in po zadnjih raziskavah ob celostni prenovi omogočile obnovo, s katero je kapela znova povezana v smiselno oblikovno in vsebinsko celoto.

Pred začetkom del je bila kapela prostorsko zajeta v trirazsežnostnem digitaliziranem posnetku, ki je na podlagi ohranjenih materialnih ostalin in z upoštevanjem primerljivih arhitektur, zlasti kapele gradu Petersberg nad Brežami in kapele gradu Podsreda, omogočil virtualno rekonstrukcijo.

S porušitvijo dela sekundarne vzhodne stene z velikima okenskima odprtinama v dveh etažah je bila na podlagi novih najdb omogočena verodostojna pozidava polkrožne, le 45 centimetrov iz obodnega zidu izstopajoče apside, sloneče na konzoli, katere del je bil odkrit na originalni poziciji na fasadi, drugi odlomljeni del pa kot spolija v tleh apside. Rekonstruirani deli so iz identičnega leškega peščenjaka. Kamen je obdelan ročno s kamnoseškimi sekirami. Apsidalno okno je bilo tako kot novi okenski odprtini na odstranjenih sekundarnih in na novo pozidanih delih južne stene narejeno po vzoru primerljivih romanskih okenskih odprtin.

Na podlagi arhitekturne členitve sten dvotravejne ladje z ohranjenimi ostanki delilnih lokov s pilastri, služniki in polstebroma je bil izdelan nov dvopolni križnogrebenast obok, ki ga na sredi deli oproga pravokotnega prereza.

Konservatorski izhodišči za posege v kapeli sta bili ohranjanje in prezentacija originalnih elementov, v preteklosti uničeni oziroma odstranjeni deli kapele pa so bili nadomeščeni tako, da je končna obdelava dobro ločljiva od originala.

V zahodnem delu severne stene je bil zaradi pomanjkanja materialnih dokazov o morebitnem izvirnem vhodu zazidan prehod na emporo gotske kapele, za dostop pa je bil znova uporabljen pravokoten vhod v zahodni steni. Kapela je tako spet postala povezana s prostori palacija, ti pa prek prvotnega vhoda z bogato členjenim reprezentativnim romanskim portalom z emporo gotske, leta 1520 sv. Nikolaju posvečene kapele. 

Izvirni romanski pod iz hrastovih desk je bil restavriran in je sedaj prezentiran tako, da je položen na sekundarni pod ter zgoraj zaščiten s pohodno stekleno površino, ki še vedno omogoča dober pogled nanj.

Z obnovo in prezentacijo je kapela, ki se po zasnovi, kakovosti in skrbnosti obdelave umešča med najpomembnejše stvaritve romanske arhitekture na Slovenskem, ponovno postala poduhovljen prostor, ki obiskovalcu zbudi globoko spoštovanje do preteklih rodov in njihovih dosežkov. Hkrati je kapela s celotnim jugovzhodnim stolpom, ki je prezentiran v skladu z njegovo prvotno romansko podobo, srčika prenovljene grajske stavbe.

Dr. Helena Rožman

Foto: Nina Sotelšek

GR_romanska kapela-1_foto Nina Sotelsek_Fotoarhiv MMK

Uradni podatki

Stopite v stik

KD Krško

Srebrni

Cert ID: 0011/00011

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
KULTURNI DOM KRŠKO
Matična številka: 5096944000