S šestdeset metrov visokega skalnega pomola nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save okoliški prostor že stoletja nadzoruje grad Rajhenburg.
Grajsko stavbo je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati mogočni lastnik velikega dela današnjega Posavja, salzburški nadškof Konrad, o čemer priča najstarejši, romanski del objekta. Stavbo in pripadajoče posestvo so stoletja upravljali ministeriali in vitezi, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. Po izumrtju so njihovi nasledniki v 17. in 18. stoletju stavbi dodajali sodobnejše elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so Rajhenburg kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan, ki je deloval do okupacije aprila 1941, ko je nemška okupacijska oblast v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. Leta 1947 je bil red trapistov razpuščen, grad in pripadajoča posest pa nacionalizirana. Leto kasneje, je bil junija odprt Kazensko poboljševalni dom za ženske in pozneje še druge kazenske ustanove. Od leta 1968, ko je bila v njem odprta razstava o slovenskih izgnancih, pa je namenjen predvsem muzejski in prireditveni dejavnosti.
Po končanem denacionalizacijskem postopku v letu 2004 je grad v lasti Mestne občine Krško, s celostno prenovljeno stavbo pa danes upravlja Kulturni dom Krško. Ob raznovrstnih dogodkih (koncerti, gledališke predstave, predavanja ...) se lahko obiskovalci na stalnih in občasnih razstavah seznanijo predvsem s pomembnimi zgodbami grajske zgodovine. S sprehodom skozi stavbo dobijo vpogled v razvoj grajske arhitekture od romanike, gotike in renesanse do sodobnosti. Grad se ponaša z dvema kapelama: romansko iz 12. in gotsko iz 16. stoletja. Renesančni bivalni del z razkošno dvorano zaključuje soba z bogatimi freskarskimi poslikavami. Ta pozidava je povezana z gradbenimi aktivnostmi Jurija III. Rajhenburškega, zato je danes v te prostore umeščena razstava Vitezi Rajhenburški, ki daje celovit vpogled tako v družinsko zgodovino kot tudi v razmere v lokalnem in širšem prostoru med 12. in 16. stoletjem. Muzejske postavitve Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije nam ponujajo vpogled v zgodovino delovanja menihov trapistov, usodo slovenskih izgnancev in čas, ko so na gradu delovale različne kazenske ustanove. Obiskovalci si lahko ogledajo grajsko pohištvo iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije, na gradu pa so razstavljena tudi žlahtna odličja z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev enega najuspešnejših slovenskih športnikov, Primoža Kozmusa. V Veliki dvorani, ki jo zaznamuje štirikrilno gotsko okno s kamnitim križem, pripravljamo umetnostne razstave. Grad Rajhenburg sodi med najpomembnejše spomenike srednjeveške grajske arhitekture v Sloveniji, zato dajemo velik poudarek stavbni zgodovini objekta.
Muzejska trgovina ponuja kataloge razstav ter številne lokalne izdelke in tudi brestaniško čokolado. V grajski kleti deluje peninoteka, v pritličju zahodnega trakta pa restavracija A3 z vrhunsko kulinarično ponudbo, Celovito prenovljeni grad s slikovito lego in vzorčno prenovljeno notranjostjo je tudi odličen ambient za poročne obrede, sodobna oprema pa omogoča, da je celotna stavba dostopna tudi gibalno oviranim osebam.
Celostna prenova grajske stavbe, ki je potekala med letoma 2010 in 2012, je bila financirana v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov − prednostne usmeritve Mreženje kulturnih potencialov. Grad Rajhenburg z muzejskimi in drugimi vsebinami tako predstavlja enega najuspešnejših primerov varovanja in oživljanja tovrstne dediščine v slovenskem in tudi širšem prostoru.
Dr. Helena Rožman, muzejska svetovalka
