S šestdeset metrov visokega skalnega pomola nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save okoliški prostor že stoletja nadzoruje grad Rajhenburg. Grajsko stavbo je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati mogočni lastnik posesti, salzburški nadškof Konrad, o čemer priča najstarejši, romanski del objekta. Stavbo in pripadajoče posestvo so stoletja upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. To je bila vplivna družina, ki je v 15. stoletju dosegla viteški naziv. Po izumrtju so njihovi nasledniki stavbi dodajali sodobnejše elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so Rajhenburg kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan, ki je deloval do okupacije aprila 1941, ko je nemška okupacijska oblast v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. Leta 1947 je bil red trapistov razpuščen, grad pa nacionaliziran. Leto kasneje, je bil junija odprt Kazensko poboljševalni dom za ženske in pozneje še druge kazenske ustanove. Od leta 1968, ko je bila v njem odprta razstava o slovenskih izgnancih, pa je namenjen predvsem muzejski in prireditveni dejavnosti.
Po končanem denacionalizacijskem postopku v letu 2004 je grad v lasti Občine Krško, s celostno prenovljeno stavbo pa danes upravlja Kulturni dom Krško. Ob raznovrstnih dogodkih (koncerti, gledališke predstave, predavanja ...) se lahko obiskovalci na stalnih in občasnih razstavah seznanijo z zgodovino gradu, kraja in celotnega prostora. S sprehodom skozi stavbo dobijo vpogled v razvoj grajske arhitekture od romanike, gotike in renesanse do sodobnosti. Grad se ponaša z dvema kapelama: romansko iz 12. in gotsko iz 16. stoletja. Renesančni trakt, kjer je od leta 2022 na ogled razstava Vitezi Rajhenburški zaključuje soba z izjemnimi stenskimi poslikavami. Muzejske postavitve Muzeja novejše zgodovine Slovenije nam ponujajo vpogled v zgodovino delovanja menihov trapistov, usodo slovenskih izgnancev in čas, ko so na gradu delovale različne kazenske ustanove. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi grajsko pohištvo iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije, na gradu pa so razstavljena tudi žlahtna odličja z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev najbolj znanega brestaniškega športnika Primoža Kozmusa. V veliki dvorani, ki jo zaznamuje štirikrilno gotsko okno s kamnitim križem, so na ogled umetnostne razstave. Grad Rajhenburg sodi med najpomembnejše spomenike srednjeveške grajske arhitekture v Sloveniji, zato dajemo velik poudarek stavbni zgodovini objekta.
V grajski kleti deluje peninoteka, muzejska trgovina pa ponuja kataloge razstav ter številne lokalne izdelke in brestaniško čokolado. Celovito prenovljeni grad s slikovito lego in vzorčno prenovljeno notranjostjo je tudi odličen ambient za poročne obrede, sodobna oprema pa omogoča, da je celotna stavba dostopna tudi gibalno oviranim osebam.
Celostna prenova grajske stavbe, ki je potekala med letoma 2010 in 2012, je bila financirana v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov − prednostne usmeritve Mreženje kulturnih potencialov.
Dr. Helena Rožman, muzejska svetovalka