Stalne razstave

Nazaj

Vitezi Rajhenburški

Vitezi Rajhenburški

Odprtje razstave: 14. oktober 2022

Razstava Vitezi Rajhenburški z zgodbo o 429-letni družinski zgodovini najemnikov salzburških nadškofov podaja večplasten pogled, saj ob osrednji temi pripoveduje tudi o bližnjih grajskih objektih ter njihovih lastnikih, ustroju srednjeveške družbe in načinu življenja pripadnikov treh stanov. Tako na območju današnjega Posavja kot širše. Rajhenburg je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati lastnik posesti, salzburški nadškof Konrad I. Gradnja je bila del vzpostavljanja obrambe in poseljevanja območja na meji med Svetim rimskim cesarstvom in Kraljevino Ogrsko, ki sta leta 1131 sklenila dokončno mirovno pogodbo. V tem času so se tu pojavili ministeriali, ki so po gradu Rajhenburg dobili svoje ime.

B13_5395

Slovenski izgnanci 1941-1945

Odprtje razstave: 23. oktober 2014

Nova stalna razstava Slovenski izgnanci 1941-1945 je bila odprta na gradu Rajhenburg 23. oktobra 2014.

Grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije

Grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije

Odprtje razstave: 30. november 2012

Razstava je od 18. decembra 2013 prenovljena.

 V veliki večini slovenskih gradov so se sredi 20. stoletja odvijale žalostne vojne in mirnodobne zgodbe. Grajski zidovi so videli ogromno hudega, stavbe in njihova oprema so pogosto izginili v plamenih. Marsikaj pa se je vendarle ohranilo. Ta pravkar lepo obnovljeni grad bo zdaj lahko poročal o svetlih in mračnih zgodbah iz svoje preteklosti.

V Narodnem muzeju Slovenije nas je obnova Rajhenburga (njegova oprema se ni ohranila) spodbudila, da na stalni razstavi v njegovih sobanah najdejo mesto drobci pohištvene dediščine iz drugih gradov, ki po večini z njim ne delijo enake, mile usode in jih danes vidimo le še kot ruševine. Želimo spomniti in opomniti, da je bila tudi kulturna dediščina žrtev in priča vojnega nasilja. Zato je naše vodilo, da to pohištvo obiskovalcem ne nudi le estetskega užitka ob pogledu na njegove prefinjene oblike, ampak da hkrati spregovori o svojih izdelovalcih, lastnikih in uporabnikih ter marsikdaj tudi o tistih, ki so tvegali, da so ga rešili za prihodnje rodove.     

Mag. Barbara Ravnik Direktorica Narodni muzej Slovenije

Po uspešni kandidaturi za evropska sredstva na razpisu za obnovo spomenikov v lasti občin za obdobje 2010–2012 z oznako JR ESRR – KS 2010–2012 se je konec aprila 2011 po projektni dokumentaciji Aleša Hafnerja začela celostna prenova gradu Rajhenburg in z njo povezano oživljanje z vsebinami, ki so bile skrbno načrtovane v letih priprav. Konservatorski nadzor nad celotno prenovo je izvajala Alenka Železnik, restavratorske posege je vodil Jože Drešar.

S prenovo gradu, ob kateri so sočasno potekale arheološke in stavbne raziskave, so bili odkriti izjemno pomembni stavbni elementi zlasti iz časa od 12. do sredine 16. stoletja, ki so ohranjeni, obnovljeni in na podlagi materialnih dokazov tudi rekonstruirani obogatili arhitekturo gradu ter nadgradili poznavanje njenega stavbnega razvoja.

Z razstavo podrobno, skozi 6 razbranih stavbnih faz predstavljamo razvoj grajske stavbe, ki danes sodi v sam vrh tovrstne kulturne dediščine v našem prostoru in tudi širše. Predstavljeni pa so tudi posegi restavriranja delov grajske stavbe, s posebnim poudarkom na rekonstrukciji romanske kapele.  Velik poudarek razstave predstavlja predstavitev raziskovalnega dela, ki je pripomoglo, da je bilo mogoče pripraviti projekt prenove, in nato prenovo tudi izpeljati v, za tako velik objekt, izjemno kratkem času.

Današnji videz stavbe je tako plod več desetletnega dela številnih strokovnih delavcev in izvajalcev, ki so delovali na gradu Rajhenburg.

 

Razstavo je pripravila programska skupina:

Jože Drešar, GNÓM d.o.o.

Dr. Helena Rožman, Kulturni dom Krško, enota Grad Rajhenburg

Dr. Igor Sapač, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru

Alenka Železnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

 

V razstavo je vključeno gradivo arheoloških raziskav, ki sta jih odbrali Maja Bricelj in Nika Veršnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za konservatorstvo, Center za preventivno arheologijo.

 

Prostorska zasnova in oblikovanje razstave

Polona Zupančič, Mi ka do

 

Oblikovanje svetlobe

Marjan Visković

 

Razstavo sta omogočila

Občina Krško

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

 

Za sodelovanje se zahvaljujemo Posavskemu muzeju Brežice.

 

 

 

 

 

Stalne razstave

Uradni podatki

Stopite v stik

KD Krško

Srebrni

Cert ID: 0011/00011

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
KULTURNI DOM KRŠKO
Matična številka: 5096944000