Po uspešni kandidaturi za evropska sredstva na razpisu za obnovo spomenikov v lasti občin za obdobje 2010–2012 z oznako JR ESRR – KS 2010–2012 se je konec aprila 2011 po projektni dokumentaciji Aleša Hafnerja začela celostna prenova gradu in z njo povezano oživljanje z vsebinami, ki so bile skrbno načrtovane v letih priprav. Konservatorski nadzor nad celotno prenovo je izvajala Alenka Železnik, restavratorske posege je vodil Jože Drešar. S prenovo gradu, ob kateri so sočasno potekale arheološke in stavbne raziskave, so bili odkriti izjemno pomembni stavbni elementi zlasti iz časa od 12. do sredine 16. stoletja, ki so ohranjeni, obnovljeni in na podlagi materialnih dokazov tudi rekonstruirani obogatili arhitekturo gradu ter nadgradili poznavanje njenega stavbnega razvoja.
S prezentacijo romanskega jugovzhodnega stolpa z edinstveno kapelo je grad pridobil svojo pričevalnost in potrdil sloves enega najstarejših in najpomembnejših gradov na Slovenskem. Z vnovično vzpostavitvijo obrambnega jarka s kamnitim mostom in izčiščenjem vegetacije grajskega hriba se je korenito spremenilo tudi prostorsko dojemanje gradu kot mogočne utrdbe na pomolu nad izlivom potoka Brestanica v reko Savo.
Današnji videz stavbe je tako plod večdesetletnega dela številnih strokovnih delavcev in izvajalcev, ki so delovali na gradu Rajhenburg. S celostno prenovo se je grajska stavba približala izvirni podobi, kakršno si ta vrhunski arhitekturni spomenik tudi zasluži.