Andrej Brumen Čop I Posebno osebno: podobe oseb
občasna razstava
V petek, 17. 2., smo v Veliki dvorani gradu Rajhenburg odprli razstavo Andreja Brumna Čopa I Posebno osebno: podobe oseb.
V petek, 17. 2., smo v Veliki dvorani gradu Rajhenburg odprli razstavo Andreja Brumna Čopa I Posebno osebno: podobe oseb.
Razstava je podaljšana do 30. decembra 2022.
V podstrešju okroglega stolpa gradu Rajhenburg smo v soboto, 25. septembra 2021 ob 18. uri, odprli razstavo Drevo umetnice Mateje Kavčič, ki bo na ogled do 28. novembra 2021.
Razstava je podaljšana do nedelje, 5. 12. 2021.
Kustosinja Nina Jeza, Artists&Poors, je v katalogu zapisala:
»Mateja Kavčič nam v obliki impresivne ambientalne postavitve, izdelane iz naravnih materialov, predstavlja svoje osebno »umetničino drevo«, ki ga je umestila v veličastno tramovje podstrešja okroglega stolpa rajhenburškega gradu in tako kulturno dediščino prepletla s sodobno umetnostjo.
Grad Rajhenburg
Cesta izgnancev 3
8280 Brestanica
Trajanje razstave: 17. 9. 2021 - 13. 2. 2022
Trajanje razstave: 9. 10. 2020–8. 3. 2021
Razstava je podaljšana do 30. junija 2021.
Razstava je podaljšana do 15. avgusta 2021.
Grad Rajhenburg, Brestanica
Razstavišče v zahodnem traktu, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
18. 9. 2020–8. 2. 2021
Razstava je podaljšana do 4. aprila 2021.
Retrospektivna razstava v Galeriji Božidar Jakac in na gradu Rajhenburg je pregled ustvarjalnega dela likovnega umetnika, gledališkega režiserja in lutkarja Silvana Omerzuja. Predstavljen je skrbno izbran nabor najrazličnejših del, od risbe in slike, senčne podobe, kinetične skulpture, prostorske instalacije do scenografije in lutke, ki so nastala v preteklih tridesetih letih.
Druga svetovna vojna označuje enega izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške – so Slovence razdelili med različne državne entitete ter jih v etničnem smislu obsodili na smrt – tudi z uporabo genocidnih metod.
Razstava predstavlja izsledke triletnega raziskovalnega projekta Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva., ki ga med leti 2018 in 2020 izvaja ekipa zgodovinarjev in geografov z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani; kot zunanji partner sodeluje tudi Inštitut za narodnostna vprašanja. Projekt financira ARRS.
Razstava bo v okrogli dvorani gradu Rajhenburg na ogled do 16. avgusta 2020.
Zaradi aktualnih razmer letošnji Mednarodni muzejski dan 2020 slovenski muzeji in galerije obeležujemo tudi virtualno.
ICOM Slovenija je skupaj s slovenskimi muzeji in galerijami zasnoval POSEBNO VIRTUALNO KNJIŽICO, ki združuje prispele projekte slovenskih muzejev, ki se nanašajo na enakost, raznolikost in inkluzivnost ranljivih skupin.
V njej se kot # inkluziven muzej predstavlja tudi Grad Rajhenburg.
Sodobni tržaški umetniki
Bogomila Doljak, Jasna Merkù, Sandi Renko, Deziderij Švara in Franko Vecchiet
Kurator: Denis Volk
Grad Rajhenburg, 19. 10. 2019–19. 4. 2020
Pobudnik razstave na gradu Rajhenburg z naslovom Sodobni tržaški umetniki je Kulturno društvo za umetnost KONS iz Trsta, ki je aktivnost svojih članov želelo predstaviti tudi v matični domovini. Med člani društva najdemo vse predstavljene umetnike in tudi kuratorja razstave.
V skupini osebnih razstav v enem prostoru se predstavljajo najvidnejši tržaški umetniki slovenskega rodu, torej slovenski umetniki iz Italije: pokojna kiparka Bogomila Doljak, ob njej pa slikarji Jasna Merkù, Sandi Renko, Deziderij Švara in Franko Vecchiet. Za njimi je več desetletij ustvarjanja, vsak od njih ima značilen, bogat in prepoznaven umetniški opus, ki pa je, čeprav so uveljavljeni v italijanskem ali mednarodnem likovnem prostoru, v slovenskem prostoru manj poznan. Večina se je izobraževala v italijanskih umetniških šolah, nekateri so izobraževanje dopolnili še na slovenskih. Iz njihovega dela je mogoče začutiti, da izhajajo iz italijanskega ustvarjalnega okolja, a sta nanje kljub temu vplivala tudi pripadnost zavedni slovenski skupnosti s tržaškega Krasa in bogata umetniška tradicija slovenskih »zamejskih« ustvarjalcev, zlasti Černigoja, ki je mlade umetnike rad spodbujal in jih tudi usmerjal.
Glavna skupna značilnost vseh udeleženih umetnikov je, da raziskujejo različne materiale in izrazne možnosti, ki jih ti ponujajo, pri tem pa posegajo v prostor, v občutek prostora ali v predmet v prostoru. V prostor segajo sloke elegantne skulpture Bogomile Doljak s tematiko tržaškega Krasa. Vsebinsko sorodni so kolaži Jasne Merkù, ki se s plastenjem širijo v prostor in spominjajo na krajine ob morju in na Krasu. Deziderij Švara je marinist, ki v svojih morskih krajinah raziskuje prehod morja v obzorje – kot prehod materije v duhovnost – in išče harmonijo. Sandi Renko raziskuje osnovne like in s pomočjo valovite podlage in črt na njenih valovih dosega optične učinke, ki vplivajo na občutek prostora. Franko Vecchiet prav tako površino platna v prostor širi s kolažiranjem različnih časopisnih izrezkov in raznih odpadnih papirčkov, ki jih lepi na platna v časovnem zaporedju in s tem te kompozicije pretvarja v svojevrsten večplasten dnevnik umetnika in minulega časa.
Razstavo spremlja katalog, ki ga je oblikoval Matic Tršar.
Razstavo sta omogočila:
Kulturni dom Krško, enota Grad Rajhenburg in Občina Krško