Občasne razstave

V zadnjem desetletju umetniškega opusa Janka Orača je bilo evidentno zaznati suverenost in umetniško zrelost, ki se izkazuje skozi izjemno kakovostne cikle. Orač je v raziskovanju še vedno razpet med medij slikarstva in prek risbe tudi v medij umetniške grafike, kjer gradi dela z zanj značilnim rokopisom ritmičnega plastenja barv in barvnih nanosov na površino ter ra vrščanja znakov in simbolov znotraj slikovnega polja pri gradnji in uravnoteženju kompozicijske celote. Večina del, ki jih predstavljamo v tokratnem izboru na gradu Rajhenburg, je iz obdobja zadnjih dveh ali treh let, ko v večnem iskanju nadgrajuje cikla grafik Nocturno in Odtisi globin.*

Oto Rimele je poglobljen raziskovalec svetlobe. Veliko občudovalcev si je pridobil s slikami-objekti, ki jih sam pojasnjuje kot »lovilce svetlobe«. V procesu slikanja, ki ga je razvijal vrsto let, zmore doseči vtis popolne dematerializacije v razstavišče umeščenih artefaktov. Stvarnost materialnih podob se izmika zaznavi, obiskovalca pa prevzamejo vsakršne taktilnosti razbremenjene obarvane sence, ki kot avra žarijo okrog objekta. In ker Oto Rimele svoje stvaritve, kadar je le mogoče, izpostavi dnevni svetlobi, so njegove razstave vsak trenutek drugačne. Tako kot se svetloba vsak dan krepi od jutranjega svita do poldneva in nato polagoma ugaša do večerne zatemnitve, tako so Rimeletove razstave izjemno doživetje svetlobne spremenljivosti, ki je nikoli ni mogoče predvideti vnaprej, dan pa nikdar ni enak dnevu pred tem. Rimeletove podobe zahtevajo kontemplativen pristop, so nekakšno povabilo, da se poglobimo v lastno notranjost; umetnik pravi, da nam omogočajo »preseliti se iz antropocentrične lege sodobnega časa v območje naravnega in kozmičnega reda«. Slike Ota Rimeleta smemo opisati, da so preprosto lepe, če pri tem sledimo Plotinovi razlagi Lépega in antičnemu modrecu verjamemo, da motrenje Lépega naredi lepega tudi tistega, ki motri.

Martina Koritnik Fajt (1947−2020) je l. 1973 diplomirala pri prof. Gabrijelu Stupici na Oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Najbolj opazen pečat v njeni likovni poetiki pa je pustil profesor Zoran Didek. Kot vidna kulturna in pedagoška delavka je zaznamovala generacije učencev v Kostanjevici na Krki in Podbočju. Živela in ustvarjala je v Krškem, od leta 1993 je delovala kot samostojna likovna ustvarjalka. Bila je dolgoletna članica DLUD in ZDSLU.

V petek, 17. 2., smo v Veliki dvorani gradu Rajhenburg odprli razstavo Andreja Brumna Čopa I Posebno osebno: podobe oseb.

Razstava je podaljšana do 30. decembra 2022.

V podstrešju okroglega stolpa gradu Rajhenburg smo v soboto, 25. septembra 2021 ob 18. uri, odprli razstavo Drevo umetnice Mateje Kavčič, ki bo na ogled do 28. novembra 2021.

Razstava je podaljšana do nedelje, 5. 12. 2021.

Kustosinja Nina Jeza, Artists&Poors, je v katalogu zapisala: 

»Mateja Kavčič nam v obliki impresivne ambientalne postavitve, izdelane iz naravnih materialov, predstavlja svoje osebno »umetničino drevo«, ki ga je umestila v veličastno tramovje podstrešja okroglega stolpa rajhenburškega gradu in tako kulturno dediščino prepletla s sodobno umetnostjo. 

Grad Rajhenburg

Cesta izgnancev 3

8280 Brestanica

Trajanje razstave: 17. 9. 2021 - 13. 2. 2022

Trajanje razstave: 9. 10. 2020–8. 3. 2021

Razstava je podaljšana do 30. junija 2021.

Razstava je podaljšana do 15. avgusta 2021.

Grad Rajhenburg, Brestanica

Razstavišče v zahodnem traktu, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

18. 9. 2020–8. 2. 2021

Razstava je podaljšana do 4. aprila 2021.

Retrospektivna razstava v Galeriji Božidar Jakac in na gradu Rajhenburg je pregled ustvarjalnega dela likovnega umetnika, gledališkega režiserja in lutkarja Silvana Omerzuja. Predstavljen je skrbno izbran nabor najrazličnejših del, od risbe in slike, senčne podobe, kinetične skulpture, prostorske instalacije do scenografije in lutke, ki so nastala v preteklih tridesetih letih.

Druga svetovna vojna označuje enega izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške – so Slovence razdelili med različne državne entitete ter jih v etničnem smislu obsodili na smrt – tudi z uporabo genocidnih metod.

Razstava predstavlja izsledke triletnega raziskovalnega projekta Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva., ki ga med leti 2018 in 2020 izvaja ekipa zgodovinarjev in geografov z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani; kot zunanji partner sodeluje tudi Inštitut za narodnostna vprašanja. Projekt financira ARRS.

Razstava bo v okrogli dvorani gradu Rajhenburg na ogled do 16. avgusta 2020.

Zaradi aktualnih razmer letošnji Mednarodni muzejski dan 2020 slovenski muzeji in galerije obeležujemo tudi virtualno.

ICOM Slovenija je skupaj s slovenskimi muzeji in galerijami zasnoval POSEBNO VIRTUALNO KNJIŽICO, ki združuje prispele projekte slovenskih muzejev, ki se nanašajo na enakost, raznolikost in inkluzivnost ranljivih skupin. 

V njej se kot # inkluziven muzej predstavlja tudi Grad Rajhenburg.