Razstava je podaljšana do 15. septembra 2019.
Mit "ameriških sanj" je historično še zmeraj povezan z uresničitvijo boljše prihodnosti: Amerika - the land of opportunity - dežela priložnosti. Etimološko je za izraz American dream odgovoren James Truslow Adams, ki je leta 1931 v knjigi Epic of America zapisal, da pomeni uresničitev ameriških sanj "boljše in bogatejše in polnejše življenje vseh, s priložnostmi za vse izključno glede na njihove sposobnosti". Nadalje je izraz povezan z migracijami iz časa Druge svetovne vojne, ko so begunci, pa tudi ljudje lastne usode bežali pred vojnimi grozotami in se priseljevali v ameriški talilni lonec kultur, da bi končno zaživeli svoje sanje. V moderni globalni družbi je termin preživel označevalni premik: danes je, namesto priložnosti za vse, bistveno povezan z razslojitvijo in vedno globljo razpoko med tistimi, ki imajo ter onimi, ki nimajo. Vsebinsko je, v primerjavi s sanjami Jamesa Adamsa, pravzaprav le še ironija, rekli bi pristna sanjarija - vemo, da globalnemu svetu vlada potrošništvo, kapitalizem, ki nas je zasvojil, razosebil ter povsem odtujil pristne liberalistične ameriške sanje.
Blaž Vehovar je svoje sanje uresničil s popotovanjem po ameriških stepah in pragozdovih, kjer še živijo bizoni, moškatna goveda in medvedi - grizliji, v tako imenovanih naravnih rezervatih in prerijah. Tudi njegova tehnika je povezana z gibanjem, ki se pojavi v času po Drugi svetovni vojni v ZDA in katerega posledica je selitev slikarskega eksistencializma v Evropo, ki se osredotoča na snovne nanose materije. "Pintura materica" je umetniški stil iz petdesetih let prejšnjega stoletja, njegov začetnik ter ustanovitelj pa Španec Antoni Tàpies (1923-2012), ki podobno kot Vehovar v slikarsko celoto vključuje naravne materiale, kot so zemlja, pesek, žagovina, seno, trava, oglje, vlakna, blago, ki jim dodaja »umetne« materiale - lepilo, akrile in oljne barve. Tudi platno je sestavljeno iz mešanih tehnik. Omeniti velja še Anselma Kieferja (1945 - ), še enega umetnika, ki z Vehovarjem deli barvni ter intelektualni navdih. Podobno kakor Kiefer tudi Vehovar izhaja iz aktualnosti lastnega časa, pri čemer upodablja svoje spomine, ki pa jih ni le naslikal, temveč jih je izrecno materializiral – z enakovrednim zastopanjem ne-likovnih materialov ter dodajanjem le-teh na platno umetnik uporablja pastozne nanose, ki se ob nanosu posušijo ter še dodatno materializirajo sliko. Blaž Vehovar je umetnik navdiha, ki skozi preplet naravnega pogleda ter racionalnega razmisleka ustvarja iluzijo veličine, glamurja in večnosti sveta Narave.
Nina Jeza, Artists&Poors, kustosinja razstave
Razstavo spremlja katalog, ki ga je oblikoval Matic Tršar.
BLAŽ VEHOVAR je diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah (Accademia di Belle Arti, Venezia);
mentor: profesor Carlo Di Racco, 2008.
Živi in ustvarja v Ljubljani.
Fotografija: KNJIGA ll, 2019, mešana tehnika na papir, 26x39 cm, foto Boštjan Pucelj, arhiv KDK, enota grad Rajhenburg
Razstavo sta omogočila:
Kulturni dom Krško, enota Grad Rajhenburg in Občina Krško
