Grad Rajhenburg
Cesta izgnancev 3
8280 Brestanica
15. maj 2015 - 3. januar 2016 (razstava je podaljšana do 15. avgusta 2016)
Akademski slikar Rajko Čuber na Gradu Rajhenburg razstavlja v tretje. Prvič, leta 1975, še kot osnovnošolec, drugič pa leta 1992, ko sta s sokrajanko Vladko Likar Kobal sodelovala pri skupnem projektu V očeh Ladke in Rajka: Razstava ob 111. obletnici Trapistov v Rajhenburgu. Vsak sta v svojem mediju poskušala obuditi spomin na trapiste, saj je njihova navzočnost v kraju zaznamovala celo stoletje.
Umetnik je tokratno razstavo poimenoval Ora et labora (Moli in delaj), z geslom menihov trapistov, ki so živeli na Gradu Rajhenburg med letoma 1881 in 1941. Trapistovski Ora et labora razlaga načelo askeze in uboštva, vendar se eksplicitno ne navezuje na razstavo. Umetnik si ga je izposodil kot iztočnico za razmišljanje o današnji družbi in ga razume bolj neposredno in pesimistično. Ponotranjil je ritualnost meniškega življenja in ga vnesel v svoj ustvarjalni proces.
Rajko Čuber je v prostore Gradu Rajhenburg umestil 30 slik velikega formata. Dela so nastala posebej za ta prostor kot rezultat interdisciplinarnega likovnega delovanja. Umetnik namreč v svojem ustvarjalnem procesu sintetizira različne likovne postopke. Klasičnemu slikarstvu se vrivata grafika in kolaž. Slogovno Čuber nadaljuje preizpraševanje slikovnega prostora, kot ga je oblikovala slovenska modernistična slika, in vanj vnaša intimen prostor umetnikovega ustvarjanja. Čubrova slika se je razvijala od bolj geometrijsko zgrajenih kompozicij do nekoliko razrahljanih liričnih abstrakcij, kjer ima material sam generativno lastnost strukturiranja prostora. V svojem likovnem delovanju je gradil pasažo med abstrakcijo in reprezentativnimi elementi, v zadnjem desetletju pa avtorjeve velikoformatne barvne ekspresije nakazujejo preizpraševanja o sliki kot taki.
Razstava Ora et labora je rezultat reševanja likovnih vprašanj po fazah, ki determinirajo umetnikov opus. Čuber, sprva usmerjen v grafiko, je osebni likovni izraz udejanjil v abstraktni sliki, ki pa se je dolgo spogledovala s predmetnostjo in se je pred leti dokončno otresla. Z razstavo na Gradu Rajhenburg je s slojevito gradnjo slike dokončno rafiniral postopke, ki se neposredno navezujejo na izhodiščni medij – grafiko. Potrdil se je kot umetnik, ki mu ne moremo določiti pripadnosti kateremukoli slogu, ker z vsako razstavo išče nove definicije za svoje ustvarjanje.
Nina Sotelšek, uni. dipl. umet. zgod
