Pred začetkom celovite obnove gradu je bila v gradu razstava o slovenskih izgnancih, ki jo je uredil dr. Tone Ferenc in je bila odprta 30. junija 1968. Predstavljala je, tako kot nova stalna razstava, nemško raznarodovalno politiko in s tem posledično izgon Slovencev s svojih stoletnih domov.

Nova stalna razstava Slovenski izgnanci 1941-1945 je postavljena v štirih sobah prvega nadstropja gradu. Poudarek je predvsem na izgonu na ozemljih, ki jih je zasedla nemška okupacijska oblast.

V prvi sobi dobi obiskovalec vpogled v nacistične raznarodovalne ukrepe. Na velikem zemljevidu osrednjega dela Evrope so označena taborišča in kraji izgona, s katerimi je povezana usoda okrog 80.000 izgnancev in beguncev. Razstavljeni so kovčki, skrinje in osebna prtljaga, ki so jo izgnanci odnesli s sabo v izgnanstvo ali pa v njej prinesli osebne stvari ob vračanju v domovino in smo jih pridobili med zbiranjem gradiva za razstavo na terenu. Posebno mesto je namenjeno svetinjicam s številkami, ki so jih dobile družine v taborišču za izgon v Rajhenburgu in predstavljajo njihovo simbolično razčlovečenje.

V nadaljevanju je predstavljen izgon izobražencev, ki jih je nemški okupator izganjal v Srbijo, izgon drugega vala, v katerem so bili zajeti predvsem priseljenci na Štajersko in Gorenjsko po letu 1914 in so bili izgnani na področje Neodvisne države Hrvaške. Poseben poudarek je na izgonu ljudi iz obsavsko-obsoteljskega pasu, ki so bili izgnani v Nemčijo v taborišča Volksdeutsche Mittelstelle preko taborišča za izgon v Rajhenburgu. Predstavljen je tudi izgon sorodnikov partizanov in ubitih talcev, izgon s Koroške in po kapitulaciji Italije tudi s Primorske, in izgon ljudi, ki so bili spoznani za sposobne za ponemčenje. Predstavljena pa je tudi nemška kolonizacija na izgnanem področju.

Fotografije iz krajev izgona v Srbiji in na Hrvaškem in iz nemških taborišč nam pričajo o življenju ljudi v izgnanstvu. To življenje dopolnjujejo predmeti in dokumenti, ki so razstavljeni v vitrinah.

V vitrinah so razstavljeni tudi predmeti, povezani z zgodbami družin, predmeti, ki imajo obenem tudi svojo zgodbo. Predstavljeno je vračanje izgnancev v domovino in njihovo težko življenje v povojnem času.

Predstavitev tematike izgona v vseh sobah dopolnjujejo ekrani in računalniki, na katerih je več tisoč fotografij, po sklopih so predstavljena taborišča v Nemčiji, predstavljeno je 93 zgodb izgnanih družin in posameznikov, maturitetne naloge dijakov Gimnazije Brežice, ki so jih pisali na temo izgona, predstavljena je knjiga umrlih v izgnanstvu in naslovnice knjig, ki so izšle in je v njih izgnanska tematika.

Na večjem televizijskem ekranu pa se vrstijo ustna pričevanja izgnancev.

Razstava se zaključi s predstavitvijo delovanja Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 in s steno spomina, kjer lahko obiskovalci razstave zapišejo svoje zgodbe, spomine ali celo dodajo svoje predmete iz izgnanstva.

 

Muzej novejše zgodovine Slovenije

Vodja Enote Brestanica:
Irena Fürst

T: 07 620 42 18