V obnovljenem gradu Rajhenburg v Brestanici, je Muzej novejše zgodovine Slovenije z enoto Brestanica odprl novo stalno razstavo Trapisti v Rajhenburgu. Razstavo, ki je bila odprta 19. aprila 2013 je slavnostno odprl celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.

Samostan Marije Rešiteljice v Rajhenburgu je bil edini samostan reda trapistov v Sloveniji. Prvo razstavo o življenju in delu tega reda pri nas smo na gradu odprli že septembra 1993. Zaradi celovite obnove gradu smo jo odstranili in novo postavljena razstava vsebuje številne nove muzejske eksponate, ki smo jih dobili od številnih darovalcev v času do sedaj.

Red trapistov je bil ustanovljen v Franciji 1664. To je red reformiranih cistercijanov, ki ga je 1664 ustanovil opat Rance. Doživeli so burna zgodovinska obdobja, tudi izgon iz Francije.  Po padcu Napoleona so se vrnili in formirali več novih samostanov. Med njimi tudi samostan Dumb v bližini Lyona.  Ta ni imel dovoljenja za delovanje, zato ga je francoska oblast 1880. razpustila. Menihi tega samostana so iskali nov dom. Prišli so v Rajhenburg in od barona Christiana Esebecka kupili grad. Denar za nakup gradu in obsežnih posesti je dal brat Gabriel Giraud, ki ga  lahko opravičeno imenujemo ustanovitelj samostana.

Trapisti so znani kot strog kontemplativen red. Molitev, delo, pokora, premišljevanje in učenje so sestavljali njihov sedemnajsturni delovni dan. Začeli so ga že ob enih ali dveh zjutraj z molitvijo. Dnevno so posvetili molitvi več kot šest ur. Opat je bil oče samostana, menihi pa njegovi otroci. Oblečeni so bili v meniška oblačila, patri v bela in bratje v rjava. Cel dan so bili skupaj kot družina, a se med seboj niso smeli pogovarjati. Za sporazumevanje so uporabljali znakovno govorico. Bili so strogi vegetarijanci in niso jedli niti jajc niti rib. To je bilo dovoljeno le mladim gojencem in starejšim članom družine. V samostanu so izdelovali odličen sir Trapist, ki so ga smeli uživati, a le v času, ko niso imeli posta.

Trapisti so se držali reka ORA ET LABORA, moli in delaj. Molitev je bila njihovo osnovno opravilo, a pomembno je bilo tudi delo, saj so jim pravila meniškega življenja narekovala, da vse, kar potrebujejo za svoje življenje, naredijo sami. Ukvarjali so se z različnimi vejami gospodarstva. Obdelovali so obsežna posestva, prinesli nove kulture in strojni način obdelovanja zemlje. Že leta 1929 so kupili traktor, ki je bil prvi v Posavju in leto dni pozneje kombajn, s katerim so želi žito. Zgradili so velike hleve, redili krave, konje, prašiče in kokoši. Meso in mesne izdelke so v večini prodajali. Ukvarjali so se z vinogradništvom, pridelovali vino in izdelovali tudi peneče vino. Prvi so začeli škropiti vinsko trto proti peronospori z raztopino modre galice. Nasadili so veliko sadnega drevja, ukvarjali so se s čebelarstvom, vrtnarstvom, cvetličarstvom in imeli so nasade zdravilnih rož. Imeli so tudi vse vrste obrtnih delavnic, kjer so delali izdelke zase, za plačilo krajanom in tudi za prodajo.

Že 1896 so začeli z industrijsko proizvodnjo čokolade, čokoladnih izdelkov in likerjev. V novozgrajenih stavbah so postavili stroje, ki so jih pripeljali iz Francije in začeli s proizvodnjo. Za pogon strojev so najprej uporabljali bencinski motor, a ker je bila ta energija draga, so že 1896 na potoku Brestanica zgradili lastno hidroelektrarno. To je bila prva tovrstna elektrarna na enosmerni električni tok na Spodnjem Štajerskem. Elektriko so napeljali v tovarno, v grad in hleve. Istočasno so se povezali s svetom s telefonom. Njihovi izdelki so bili zelo kvalitetni in jih je kupoval tudi cesarski dvor z Dunaja. Cesar Franc Jožef je trapistom podelil za njihove izdelke naziv IMPERIAL, ki je postal blagovna znamka in leva kot zaščitni znak njihovih proizvodov. Leta 1912 so dobili od cesarja tudi priznanje za kvaliteto izdelkov. Trapisti so delali različne čokolade, čokoladne bonbone in tri vrste likerjev, ki so jih prodajali po vsej Evropi. Imeli so tudi svojo tiskarno, kjer so tiskali knjige, brošure, razglednice, ovitke za čokolade in nalepke za likerje.

Aprila 1941 so grad zasedli Nemci in v njem uredili preselitveno taborišče za izgon Slovencev. Ob njihovem prihodu je bilo v samostanu 90 menihov. 35 so jih Nemci avgusta 1941 izgnali v takratno Hrvaško, kjer so dobili zatočišče v samostanu trapistov Marija Zvezda v Banja Luki. Del menihov je ob prihodu Nemcev samostan zapustilo, del pa so jih Nemci obdržali, da so delali na poljih, v vinogradih, v hlevih in da so delali čokolado in likerje, dokler so imeli surovine. Po končani vojni so se izgnani menihi vrnili, a leta 1947 je bil grad Rajhenburg nacionaliziran in red menihov trapistov razpuščen.

Trapisti so bili  pomemben gospodarski dejavnik na našem področju. Kljub skromnem življenju in odmaknjenosti od vsega posvetnega, so bili zelo napredni in v svoje delo so vnašali novosti. S tem so prinesli k nam velik napredek in njihov vpliv je bilo čutiti na vseh področjih gospodarskega delovanja. Bogata je njihova dediščina, kar je razvidno tudi v razstavi, ki je na ogled.

Prisrčno vabljeni!

Irena Fürst, avtorica razstave

T: 07 620 42 18