Notice: Undefined index: translate in /var/www/domdesign/private/lib/items/Domino/Gallery/ModuleCross/view.php on line 8
Otožna Jasmine - Grad Rajhenburg

Otožna Jasmine

sobota, 2. 8. 2014, 21.00, Atrij Gradu Rajhenburg (velika dvorana gradu v primeru slabega vremena)

LETNI KINO NA GRADU RAJHENBURG

 

 
 
komedija / drama, 98 min.
Režija: Woody Allen / Scenarij: Woody Allen
Igrajo: Cate Blanchett, Alec Baldwin, Sally Hawkins, Bobby Cannavale, Andrew Dice Clay, Peter Sarsgaard, Michael Stuhlbarg

Jasmine, še malo prej kraljica newyorške visoke družbe, po razkritju moževih finančnih špekulacij nenadoma ostane sama in brez prebite pare. Zateče se v skromno stanovanje svoje sestre v San Franciscu, kjer skuša spet spraviti v red svoje življenje. Otožno Jasmine so kritiki skoraj soglasno razglasili za Allenov najboljši film zadnjih let, nastop Cate Blanchett pa označili za vrhunec njene kariere.

DALJŠA ZGODBA
 
Elegantni Newyorčanki Jasmine (Cate Blanchett) se po končanem zakonu z bogatim poslovnežem Halom (Alec Baldwin) popolno življenje obrne na glavo. Preseliti se mora v skromno stanovanje sestre Ginger (Sally Hawkins) in začeti znova.
 
V San Francisco pripotuje v izjemno slabem duševnem stanju, ki ga skuša prebroditi z ogromno količino antidepresivov. Še vedno ji uspe ohraniti videz pripadnice bogatega sloja, toda brez prebite pare je čustveno negotova. Nasprotuje sestrinemu razmerju s Chilijem (Bobby Cannavale), ki se ji zdi »zguba«, kakršna je bil tudi Gingerin bivši mož Augie (Andrew Dice Clay). Ginger psihološko nestabilni sestri svetuje kariero na področju notranjega oblikovanja, kar bi bilo v skladu z njenimi ambicijami, Jasmine pa sprejme službo receptorke v zobni ambulanti, kjer nehote razvname svojega šefa dr. Flickerja (Michael Stuhlbarg).
 
Ginger spozna, da ima sestra morda prav glede njenega slabega okusa za moške, zato se prične videvati z Alom (Louis C.K.), tonskim tehnikom, ki naj bi bil korak v pravo smer. Jasminina rešilna bilka je Dwight (Peter Sarsgaard), diplomat, ki ga takoj prevzameta njena lepota in prefinjenost.
 
Jasminina napaka je v tem, da se ceni glede na to, kako jo vidijo drugi, sama pa ne opazi, kaj se dogaja okrog nje. Sočustvujemo z njo, saj je nevede instrument lastnega propada. Nova drama Woodyja Allena, Otožna Jasmine, je celovečerec o posledicah, ki nastanejo, ko si ljudje zatiskajo oči pred realnostjo in resnico, s katero se ne morejo sprijazniti.
 
KRITIKE
 
»/…/ svojski preplet drame, komedije, študije karakterja in soap opere, ki je nenazadnje morda celo eno njegovih najboljših del zadnjega desetletja, prava mala mojstrovina. /.../ Allena že dolgo nismo videli pripovedovati s takim zanosom in lahkoto, hkrati pa tudi z nekakšno umirjenostjo, modrostjo, občutkom za pravo mero. Čeprav se pred gledalcem pravzaprav odvija melodrama, polna silovitih čustev in strastnih likov, Allen te vseskozi nadzoruje in zavrača zlahka dosegljive, a cenene učinke pretiravanja in karikature. /.../ Otožna Jasmine je končno zopet pravo, pristno 'woodyallenovsko' delo, ki gledalcu preprosto ponudi tisto najosnovnejše – čudovito filmsko izkušnjo.«
- Denis Valič, Pogledi
 
»Filmi Woodyja Allena so vedno rahlo retro, zato v njih kakega silnega odzivanja na vprično realnost ne morete pričakovati, toda Otožna Jasmine je prav to – Allenov najbolj aktualistični film. V primerjavi z drugimi njegovimi filmi izgleda tako, kot da bi bil snet s časopisnih naslovnic. /.../ Film Otožna Jasmine je – v primerjavi z drugimi Allenovimi filmi – že kar marksističen, saj nam pokaže psihodinamiko razredne družbe: revni zlahka prevzamejo navade višjega razreda, medtem ko bogati navad nižjega razreda zlepa ne morejo prevzeti. ZA.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
 
»Otožna Jasmine k sreči ni še ena cukrena razglednica evropske metropole /.../, ampak je režiserjev najboljši film tam odZločinov in prekrškov. Poleg izvrstne protagonistke se zdi, kot da je Allen končno spet buden /.../. Allenov film, ki premore subtilnost in večslojnost, kakršnih od njega nismo več pričakovali, nastavlja zrcalo recesijsko zresnjeni Ameriki, v isti sapi pa vse njene streznjene ugotovitve o integriteti, vrednotah in razredih razkrinkava kot formulaično, prazno govoričenje. /.../ Režiser, ki je bil v preteklosti pogosto obtožen, da njegovi liki (nenamerno) zvenijo kot pretenciozni snobi, je tokrat okrog te lastnosti premeteno zgradil vso zgodbo in raziskal, kaj se zgodi, ko 'allenovski' lik zatava v resnični svet. Odgovor je bolj pesimističen in temačen kot kadar koli prej.«
- Ana Jurc, Ekran
 
»Po večletnem snemanju v Evropi se je Woody Allen vrnil domov in posnel parabolo za naš čas ter svoj najboljši film zadnjih dvajsetih let. /.../ Z igro Cate Blanchett ta dobro napisana in kompaktno režirana zgodba o nezavedni amoralnosti v času materialne negotovosti postane veličastna. In tega nisem čutil pri nobenem od Allenovih filmov vse od Mož in žena(Husbands and Wives, 1992), posnetem pred več kot dvajsetimi leti.«
- Andrej Gustinčič, MMC RTV SLO