Dogodki

Pregledna razstava del Martine Koritnik Fajt v veliki dvorani gradu Rajhenburg predstavlja izbor del iz umetničine zapuščine; od značilnih motivov posavske in dolenjske pokrajine do geometrijske abstrakcije v živahni barvni paleti. Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac – muzejem moderne in sodobne umetnosti.

Že tretje leto zapored vas vabimo na grad Rajhenburg na tečaj kaligrafije s priznano kaligrafko Loredano Zega. 

Tokrat se bomo lahko urili v eni izmed treh pisav: karolini, gotici ali copperplate. Spoznali bomo izbrano abecedo, osnovne gradnike črk in način pisanja, povezovanja teh v besedo ter na koncu ustvarili izdelek. 

Kotizacija poleg strokovne izvedbe tečaja vključuje tudi ogled razstave Vitezi Rajhenburški ter gradivo in pripomočke za nadaljnje samostojno učenje. 

Prijazno vabljeni.

Informacije in prijave: zinka.junkar@gradrajhenburg.si, 07 620 42 14
Ob prijavi oz. najkasneje do ponedeljka, 4. 11., navedite tudi pisavo, ki se je želite učiti. 

Tečaj v primeru premajhnega števila prijav odpade. 

Godalni kvartet Tartini je začel svojo pot kot Godalni kvartet Slovenske filharmonije leta 1983, ko so štirje vodje godalnih skupin orkestra Slovenske filharmonije odločili, da bogato tehnično znanje in glasbene izkušnje preizkusijo tudi v godalnem kvartetu, ki velja med vsemi komornimi glasbenimi zasedbami za najplemenitejšo, pa tudi najobčutljivejšo zasedbo. V svojem dosedanjem delovanju je uspel kvartet oblikovati prepričljiv in svež pristop, ki je novost ne le po izvajalski tehtnosti in dodelanosti programa, temveč tudi v repertoarni odprtosti in smelosti. 

Meniški red trapistov je bil ustanovljen v 17. stoletju v Franciji. V burnih zgodovinskih dogodkih se je reformiral, večkrat pa so bili trapisti iz Francije tudi pregnani. V Rajhenburg oz. današnjo Brestanico so prišli leta 1881, ko so kupili grad Rajhenburg in obsežna posestva. Na njih so vzpostavili različne delavnice, obdelovali obsežna polja in vinograde, skrbeli so za gozdove. Njihovo glavno vodilo ora et labora – moli in delaj jih je usmerjalo skozi vsakdanjik. Bili so vsestranski in dobri gospodarji; vse, kar so potrebovali za življenje, so ustvarili sami. 

Menihi trapisti so leta 1881 hkrati z gradom Rajhenburg, kjer so si uredili samostan, kupili še obsežne posesti na bližnjem Sremiču. Tam so prenovili vinograde in nasadili sortne trte vin, ki so jih prinesli iz Francije, vino pa stekleničili in prodajali. Bili so prvi proizvajalci penečega se vina na posavskem območju, saj so ga prvič pridelali že vsaj leta 1895. 

Stalna razstava Vitezi Rajhenburški nam ob rodbinski zgodbi odstira pogled v srednji vek, v tri sloje srednjeveške družbe in njihov način življenja. Ob ogledu se bomo podrobneje posvetili takratnim oblačilom vsakega izmed slojev, spoznali, iz kakšnih tkanin so bila narejena ter kako so jih izdelali. Na delavnici bomo nato iz različnih niti spletli preprosto zapestnico za prijatelja. 

Dan slovenskega športa je slovenski državni praznik, ki je bil na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije uveden 18. junija 2020. 
Datum 23. september je bil izbran kot eden zgodovinskih dogodkov, saj je na ta dan l. 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyu prvič zazvenela slovenska himna. Takrat so prvo slovensko olimpijsko zlato osvojili veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec.

Reški pihalni kvintet je bil ustanovljen leta 1965, od leta 2020 pa deluje v novi zasedbi -  z željo, da s svojim umetniškim delom prispeva h glasbenemu bogastvu Hrvaške. Sestavljajo ga nagrajeni glasbeniki, vsi pa so prvi pihalci Reškega simfoničnega orkestra. 

Sestav pihalnega kvinteta sestoji iz lesenih pihalnih instrumentov, ki se lahko zdijo zelo različni po barvi in tehniki, vendar z različnimi kombinacijami nudijo nova in zanimiva sozvočja, zato je repertoar za ta sestav zelo širok. 

Zasedba:
Zala Gvardjančič, flavta 
Antonio Haller, oboa 
Toni Kranjac, klarinet 
Eva Fritz, fagot 
Alessandro Saraconi, rog

Momento Cigano pod vodstvom Tea Collorija, glasbenega veterana in trenutno enega najaktivnejših avtorjev na slovenski jazzovski sceni, igra izjemno mešanico romske in filmske glasbe. Gre za projekt, kjer se nostalgija prepleta z novimi zgodbami, saj fantje izvajajo sveže, avtorske pesmi v slogu, ki poslušalce popelje nazaj v dobo plesnih dvoran, cigar, charlestona in lakastih čevljev.