Dogodki

Nazaj

(: )

Teo Collori in Momento Cigano

Teo Collori in Momento Cigano

koncert

petek, 26. junij 2020, 20.30

Atrij gradu Rajhenburg

(Velika dvorana gradu v primeru slabega vremena)

Cena vstopnice: 15 €

za ARSonica 2020 abonma in izven

Število vstopnic je omejeno, potrebna je predhodna rezervacija.

Prodajno mesto: recepcija gradu Rajhenburg / T: (07) 620 42 16

 

Zasedba: Teo Collori - kitara / Marko Črnčec - harmonika / Matej Kužel – clarinet / Metod Banko - kitara / Jošt Lampret - kontrabas    

Teo Collori in Momento Cigano je skupina, ki igra izvrstno mešanico romske in plesne swing glasbe. Gre za projekt, kjer se nostalgija prepleta z novimi zgodbami, saj fantje izvajajo svežo avtorsko glasbo v stilu, ki nas popelje v obdobje salonov, cigar, charlestona in lakastih čevljev. 

Njihova prva plošča Hot Club Piran je bila izdana pri ameriški založbi Lowtemp, nagradili pa so jo tudi na spletnem portalu MuzikObala, kjer so jo proglasili za album leta 2016. Pesem z naslovom ‘Bled 1960’ iz njihovega drugega albuma Kamerato muzikante je bila izbrana za ‘pesem leta’ v romski oddaji na Prvem programu Radia Slovenija. Molto Aligatore, tretja studijska plošča, pa po vzoru nomenklature klasične glasbe (allegro, adagio, con fuoco, molto appassionato ipd.) opisuje splošno vzdušje, zajeto v ta zvočni zapis.    

Letni kino: To morajo biti nebesa

Letni kino: To morajo biti nebesa

komedija

petek, 19. junij 2020, 21.30

Atrij gradu Rajhenburg

(Velika dvorana gradu v primeru slabega vremena)

Cena vstopnice: 3 €

TO MORAJO BITI NEBESA

It Must Be Heaven

Elia Suleiman / Francija, Turčija, Kanada, Nemčija, Katar, Palestina / 2019 / 97min / arabščina, angleščina, francoščina  

režija Elia Suleiman scenarij Elia Suleiman, igrajo Elia Suleiman, Tarik Kopty, Kareem Ghneim, George Khleifi, Ali Suliman, Faris Muqabaa, Yasmine Haj, Asmaa Azaizeh, ... distribucija FIVIA

 

Komedija zmešnjav, v kateri režiser potuje iz Palestine v Pariz in New York – a kamorkoli gre, povsod najde svojo domovino. Elia Suleiman (Božje posredovanje) je film opisal kot »burlesko, ki se napaja v svetu absurda«.

Iz prve roke

»Če je Palestina v mojih prejšnjih filmih delovala kot nekakšen mikrokozmos sveta, pa skušam v svojem novem filmu svet prikazati kot mikrokozmos Palestine. To morajo biti nebesa opisuje prizore iz vsakdanjega življenja ljudi z različnih koncev sveta, ki živijo v ozračju globalnih geopolitičnih napetosti. Nasilje, ki izbruhne v enem kraju, je povsem podobno tistemu, ki ga opazujemo nekje drugje. Podobe in zvoke tega nasilja oziroma napetosti najdemo v vseh svetovnih središčih in ne več le v odmaknjenih kotičkih sveta. Vsa letališča in nakupovalni centri imajo nadzorne točke. Policijskih siren in varnostnih alarmov ne slišimo več le občasno, ampak se oglašajo neprestano. Namesto da bi prikazoval ‘veliko sliko’, s katero nas pitajo mediji in ki je polna posploševanj, prikrivanj in laži, se v filmu To morajo biti nebesa osredotočam na banalne, neobičajne trenutke; prizore, ki po navadi ostajajo zunaj kadra. Zanima me tisto, kar je intimno, nežno in ganljivo. Človeške, osebne zgodbe, s katerimi se lahko poistovetimo in ki sprožajo vprašanja ter vzbujajo upanje.«

– Elia Suleiman

kritike

»Nadvse zabaven in (samo)ironičen film To morajo biti nebesa se loti absurdov samih Palestincev, njihove kulture in družbe ter tega, kako jih (zgolj skozi politično optiko) sprejema zahodni svet. Čeprav se smejimo, z njimi trpimo in čutimo pod površjem tleče nelagodje, ujetost in nesmisel. In prav s tem dajemo vrednost človeškemu, osebnemu znotraj političnega vprašanja par excellence.«

– Žiga Brdnik, Večer

Gradovi Posavja – Ambasadorji slovenskega turizma tudi v času, ko je turizem zastal – v času izrednih razmer

Gradovi – med dediščino in turizmom, med kulturo in gospodarstvom

spletna konferenca

četrtek, 18. junij 2020četrtek, 18. junij 2020, 10.0012.00

Zoom

Gradovi Posavja, trajnostno povezanih 6 gradov v Posavju, smo prejemniki nagrade JAKOB za leto 2020 in ob tem tudi ambasadorji turizma. Naše načrte in naša pričakovanja tako kot prav vseh sooblikuje nova realnost, ki predstavlja ovire, a ponuja tudi nove možnosti. Zagotovo pa pomeni, da je sodelovanje, povezovanje, poslušanje in pogovarjanje ključnega pomena.

 

Zato vas Gradovi Posavja vabimo na spletno konferenco Gradovi – med dediščino in turizmom, med kulturo in gospodarstvom, ki bo tekla s pomočjo sistema ZOOM v četrtek, 18. junija 2020, od 10. do 12. ure.

Program:

10.00—10.10: uvodni pozdrav 

10.10—10.25: Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, predstavnik Gradov Posavja: Sinergični učinki kulturnega turizma 

10.25—10.40: zaslužni profesor dr. Janez Bogataj, predsednik mednarodne žirije nagrade JAKOB: Kakšni gradovi potrebujejo turizem in kakšen turizem potrebuje gradove? 

10.40—10.55: mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije: Trije gradovi, tri zgodbe 

10.55—11.10: razprava

11.10—11.25: Maša Klemenčič, Slovenska turistična organizacija, Sektor za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte: Kaj sta prinesli dve leti promocije kulturnega turizma in kaj nova realnost? 

11.25—11.40: mag. Gojko Zupan, Ministrstvo za kulturo RS: Trajnost kulturnega turizma 

11.40—12.00: razprava in zaključki

 

Prosimo za prijavo do srede, 17. junija 2020 na naslov: andreja.matijevc@pmb.si. Prijavljeni udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi.

Web: zoom: 

https://zoom.us/j/99394214461?pwd=R054ajcwT0E2NHNXMm9yQ2paUUdtdz09

Meeting ID: 993 9421 4461 

Geslo: 408452 

Letni kino: Parazit

Letni kino: Parazit

komična drama

sobota, 13. junij 2020, 21.30

Atrij gradu Rajhenburg

(Velika dvorana gradu v primeru slabega vremena)

Cena vstopnice: 3 €

PARAZIT

Gisaengchung

Bong Joon-ho / Južna Koreja / 2019 / 132 min / korejščina

režija Bong Joon-ho, scenarij Bong Joon-ho, Han Jin-won, fotografija Hong Kyung-pyo, montaža Yang Jin-mo, glasba Jung Jae-il, produkcija Jang Young-hwan, igrajo Song Kang-ho, Lee Sun-kyun, Cho Yeo-jeong, Choi Woo-shik, Park So-dam, Lee Jung-eun, Chang Hyae-jin, distribucija Cinemania group

 

festivali, nagrade Cannes (zlata palma); zlati globus za film v tujem jeziku; Fantastic Fest (nagrada občinstva); Sydney (najboljši film); nagrada Mednarodne zveze cinefilov (ICS) za najboljšo režijo v Cannesu; Karlovi Vari; Locarno; Sarajevo; Telluride; Toronto; San Sebastián; Busan; New York; LIFFe; oskar za film, režijo, mednarodni celovečerec in izvirni scenarij.

 

zgodba

Člani družine Ki-taek so tesno povezani, a vsi štirje so nezaposleni in njihova prihodnost ni ravno obetavna. Nekega dne pa sin Ki-woo na priporočilo prijatelja dobi dobro plačano delo zasebnega inštruktorja pri družini Park …

Film, ki ga režiser označuje za »komedijo brez klovnov, tragedijo brez negativcev«, je čudovito nepredvidljiva družinska tragikomedija o neizogibnem konfliktu med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo. Dobitnik zlate palme v Cannesu in štirih oskarjev, vključno za najboljši film.

iz prve roke

»Mislim, da lahko nenehno polarizacijo in neenakost v naši družbi prikažemo na samo en način: z žalostno komedijo. Živimo v času, ko vlada kapitalizem. Alternativ ni. Ne le Koreja, ves svet se je znašel v situaciji, ko kapitalistične doktrine ni mogoče več prezreti. Družini, kakršni sta Ki-taekovi in Parkovi, se v resničnem svetu ne bi nikoli srečali. Poti pripadnikov različnih razredov se križajo le v primeru zaposlitve – ko nekdo dobi delo kot inštruktor ali kot pomoč v gospodinjstvu. In samo včasih si razreda prideta dovolj blizu, da lahko drug drugega zaslišita dihati. Čeprav v filmu nobena stran nima slabih namenov, se pripadniki obeh slojev znajdejo v situaciji, ko bi lahko imel najmanjši spodrsljaj nepopravljive posledice. V dandanašnji kapitalistični družbi imamo položaje in kaste, ki so očem nevidni. Skrbimo, da ostajajo skriti, razredno hierarhijo pa lahkotno označujemo za stvar preteklosti, čeprav nepremostljive razlike med sloji v resnici ostajajo. Film opisuje, kaj se zgodi, ko v naši vse bolj polarizirani družbi dva razreda trčita drug ob drugega. /…/ Parazit je hkrati smešen, strašljiv in žalosten. Če bo ljudi spodbudil k diskusiji, bom več kot zadovoljen.«– Bong Joon-ho

 

portret avtorja

Korejski režiser Bong Joon-ho (rojen leta 1969) je posnel sedem celovečercev: Puhran dah suh uigeh (2000), Nepozabni umori (Salinui chueok, 2003), Gostitelj (Gwoemul, 2006), Madeo (2009), Ledeni vlak (Snowpiercer, 2013), Okja (2017) in Parazit.

kritike

»Parazit je zasukov polna črna komedija v duhu filmov o ‘vdoru v dom’, z močnim pridihom provokativne družbene satire. To je čudovita strupena poslastica od začetka do konca, z makiavelijevskim čutom za norčavost in filmskim briom, ki razkrije režiserjev hitchcockovski nadzor nad nekoliko buñuelovskim gradivom.«– Jonathan Romney, Screen Daily

»Zamislite si vrvohodsko točko, pri kateri akrobat nenadoma skoči na višjo vrv in potem še višjo. Bolje ne znam opisati vrtoglavega užitka, ki te prevzame ob gledanju Parazita, presenečenj polne mojstrovine korejskega režiserja Bong Joon-hoja. /…/. Zgodba se začne kot družbena satira o bogatih in revnih, duhovita in sofisticirana kot klasike Prestona Sturgesa ali Ernsta Lubitscha. Nenavadno pa je, da bolj resen ko postaja film, bolj je smešen – dokler ne postane prav huronsko smešen in nazadnje … a ne smemo prehitevati filma, ki prav z vsakim kadrom ostaja korak pred gledalcem.« – Joe Morgenstern, The Wall Street Journal

»Bong se vrača v vrhunski formi, a je tokrat odkrito in divje besen – kar naredi tak vtis ravno zato, ker je tarča tako upravičena, tako velikanska, tako ‘2019’: Parazit je klop, poln grenke krvi razrednega besa.«– Jessica Kiang, Variety

»Najnovejši film Bong Joon-hoja je prav takšna čudovita mešanica družbene satire in drame o vdoru v dom, kakršno ta trenutek potrebujemo. /…/ Dela, ki filmske domislice in družbeni komentar združujejo na tako nagajiv in prebrisan način, so prava redkost /…/ Čeprav na prvi pogled morda spominja na Hanekejeve Smešne igre (Funny Games), je Parazit v resnici veliko bolj sočuten. To je dih jemajoče delo, polno velikih pokov in malih čudežev; film, ki gledalca od začetka do konca ne izpusti iz svojega prijema.«– Dave Calhoun, Time Out

»Namesto nežnega in včasih pokroviteljskega sočutja, ki običajno zaznamuje filme o obubožanih likih (vključno z lanskim dobitnikom zlate palme, čudovitimi, melanholičnimi Tatiči), Bong poudarja in celo poveličuje ščurkasto trdovratnost svojih protagonistov. /…/ Pravi užitek je gledati ljudi, ki imajo vse, kako dobijo, kar si zaslužijo. In Bong, ki je nedvomno eden najbolj spretnih in samozavestnih pripovedovalcev v sodobni kinematografiji, neskončno uživa v vsej tej predrzni manipulaciji /…/.«– Adam Nayman, The Ringer

»/…/ Bong je z odličnim Parazitom ustvaril jezno, žanrsko obarvano družbeno alegorijo, ki v številnih pogledih deluje kot korejska različica filma Mi (Us) Jordana Peela. Bong, mnogo boljši obrtnik kot Peele, je morda eden največjih mojstrov zabavnega, inteligentnega in odločno političnega filma ta trenutek. V času instantnih blockbusterjev je pravi pravcati zaklad.«– Giovanni Marchini Camia, The Film Stage

»Parazit /…/ je vznemirjujoč in strašansko zabaven; tiste vrste inteligentno in estetsko sveže delo, ki odločno opravi z oguljenim razlikovanjem med umetniškimi in popkorn filmi. Vse bolj se zdi, da je Bong /…/ eden od peščice filmskih ustvarjalcev, katerih delo bo definiralo ta mučni, hektični, apokalipsi bližajoči se trenutek – tako v popkulturi kot drugje.« – A.O. Scott, The New York Times

»Parazit podobno kot Loachev Medtem ko vas ni bilo (Sorry We Missed You) opisuje neizprosnost sistema, v katerem tisti na dnu prestajajo nečloveške muke, da bi obdržali svoj položaj. Medtem ko se ekstravagantni izbruhi groze počasi dvigujejo v grand-guignolske višine, postaja divji obup naših ubogih junakov vse bolj disonanten in skrajen. A Bong še kar ne odneha, prešerno in spretno loveč ravnotežje med strašljivim in huronsko smešnim.«– Daniel Kasman, Notebook

»Korejski Parazit, zmagovalec letošnjega festivala v Cannesu, se dogaja v kapitalizmu. V svetu strašne ekonomske neenakosti. V svetu dirke navzdol. V svetu, v katerem je malo zmagovalcev in veliko poražencev. Je kaj bolj distopičnega od kapitalizma? Ne. In v tem distopičnem svetu –svetu strašne ekonomske neenakosti, dirke navzdol in zmagovalcev – se dogaja Parazit, ki ga je posnel veliki Bong Joon-ho, avtor sodobnih klasik, kot so Spomini na umor, Gostitelj, Mati, Okja in Ledeni vlak. Če ste jih videli, potem veste, da vas čaka nekaj nepredvidljivega, lucidnega, temeljitega, kinetičnega in alternativnega, distopičnega. /…/ Kapitalizem, ta ledeni vlak, je krut in poguben, a obenem tudi privlačen: vedno lahko koga preskočiš, izrineš in ponižaš, vedno si lahko koga podrediš, vedno je lahko kdo pod tabo. Lahko si še tako reven, pa je še vedno kje kdo, ki je revnejši. In Parazit, v katerem se ljudje, ki sodijo visti razred, izrivajo in ponižujejo s takšno darwinistično vnemo, pokaže, da je kapitalizem ta, ki to grozljivo ekonomsko neenakost in boj za golo preživetje naturalizira, ali bolje rečeno –kapitalizem poskrbi, da to, da se ljudje delijo na gospodarje in hlapce, izgleda kot nekaj povsem naravnega, samoumevnega in sprejemljivega.« ZELO ZA– Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Film uspešno preklaplja med socialno dramo, komedijo zmešnjav in trilerjem, medtem pa prek subtilne simbolike in šokantnih preobratov zgradi enega najbolj pomenljivih dokumentov sodobnega družbenega boja.«– Igor Harb, Vikend

»V tem filmu ne boste našli niti klasičnih junakov niti očitnih negativcev. Ki Taekovi so prevaranti, ki se brez slabe vesti znebijo konkurence in lažejo svojimdelodajalcem, a gledalci razumemo, da v resnici nimajo druge možnosti. Parkovi so bogati, zabubljeni v svoj privilegirani mehurček lagodnega življenja, a niso odurni, pohlepni bogataši, ki bi brez slabe vesti udrihali po šibkejših, le nevedni in naivni, rojeni na pravi strani družbene pregrade. Režiser Bong Joon Ho poskrbi, da se na ozadju njihovega antagonizma izkristalizira prava tarča njegove satirične osti: sistem, ki ustvarja in vztrajno poglablja tak družbeni razrez. Parazit je žanrski hibrid tiste redke sorte, ki je hkrati izjemno zabaven, napet, gledljiv in vsakomur razumljiv, obenem pa tako prefinjeno piker in precizen v metaforičnem zrcaljenju žalostnega stanja sodobne družbe, da gledalca pusti odrtih ust in s polno glavo glodajočih misli.«– Špela Barlič, Dnevnik

Robert Petan

Robert Petan

koncert

petek, 12. junij 2020, 20.00

Koncert iz cikla Poletje na gradu Rajhenburg 2020

Atrij gradu Rajhenburg

(Velika dvorana gradu v primeru slabega vremena)

Cena vstopnice: 5 €

Število vstopnic je omejeno, potrebna je predhodna rezervacija.

Prodajno mesto: recepcija gradu Rajhenburg / T: (07) 620 42 16

 

Robert Petan je mlad glasbeni ustvarjalec, multiinstrumentalist in  kantavtor, ki je posavskemu občinstvu najbolje poznan kot član mnogih  stalnih in priložnostnih zasedb, dueta Maja & Robi ter kot pisec glasbe  in besedil za različne glasbene ustvarjalce. Talentiran glasbenik se v  zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi kot kantavtor, širša javnost pa je  nanj še posebej postala pozorna po lanski zmagi na 17. kantavtorskem  festivalu v Rušah. Glasbena širina, pronicljiva besedila in nalezljivo  optimističen pogled na svet so prepoznavne lastnosti brežiškega  avtorja, ki bo s samostojnim koncertom na gradu Rajhenburg odprl  našo »pokarantensko« koncertno sezono.

 

Robert o sebi:

»Robert Petan, dečko iz Brežic. Kruh si služi z igranjem, snemanjem ter pisanjem  glasbe, besedil, priložnostnim vodenjem prireditev ter občasnim udejstvovanjem  v video produkciji. Igra več instrumentov, kot je imel pozitivnih ocen v srednji šoli  in ne poje. Ob glasbeni spremljavi deklamira svoja besedila. Med velike vzornike v  Sloveniji šteje Adija Smolarja ter Iztoka Mlakarja, na mednarodnem področju pa  sta Bo Burnham in Hobo Johnson tudi vredna svoje omembe…..«

Letni kino: Jadralke

Letni kino: Jadralke

dokumentarni film

sobota, 6. junij 2020, 21.30

Atrij gradu Rajhenburg

Atrij gradu Rajhenburg

(Velika dvorana gradu v primeru slabega vremena)

Cena vstopnice: 3 €

Navdihujoč dokumentarec o Tracy Edwards, ki je drzno skočila v moški zelnik in postala skiperka prve jadrnice z izključno žensko posadko na najbolj ekstremni regati sveta.

 

JADRALKE

Maiden

Alex Holmes / Velika Britanija / 2018 / 97 min / angleščina, francoščina

režija Alex Holmes, scenarij Alex Holmes, fotografija Chris Openshaw, montaža Katie Bryer, glasba Rob Manning, Samuel Sim, produkcija Victoria Gregory, Alex Holmes, nastopajo Tracy Edwards, Jo Gooding, Nancy Harris, Angela Heath, Marie-Claude Heys, Sally Hunter, Jeni Mundy, Dawn Riley, Tanja Visser, Mikaela Von Koskull, Claire Warren

 

o filmu

Načrt Tracy Edwards, da se z izključno žensko ekipo jadralk udeleži Whitbreadove regate okoli sveta, je bil leta 1989 nekaj popolnoma nezaslišanega. Nihče ni verjel, da bodo sploh prišle do startne linije, kaj šele zdržale do finiša. Nikoli ne bodo našle sponzorja. Prešibke so in manjka jim znanja. Še prve etape jim ne bo uspelo zaključiti. Pravzaprav bodo lahko srečne, če sploh preživijo … A šestindvajsetletna Tracy, nekdanja ladijska kuharica, je za krmilom jadrnice Maiden, »stare konzerve, polne babnic«, kot se je izrazil neki novinar, dokazala, da se motijo.

Navdihujoč dokumentarec o Tracy Edwards, ki je drzno skočila v moški zelnik in postala skiperka prve jadrnice z izključno žensko posadko na najbolj ekstremni regati sveta.

zanimivosti

Prestižna regata Whitbread Round the World Race je eden najzahtevnejših in najrazburljivejših jadralskih dogodkov na svetu, odvije pa se vsaka tri leta. Prvič so jo organizirali leta 1973, leta 2001 pa so jo preimenovali v Volvo Ocean Race. Profesionalne ekipe jadralcev več kot devet mesecev dan in noč premagujejo najnevarnejša morja ter skupno preplujejo več kot 39.000 navtičnih milj. Leta 1989 so organizatorji tekmovalcem, ki so to želeli, prvič priskrbeli kamere. Tako so nastali posnetki z barke Maiden, ki jih je režiser Alex Holmes dve leti iskal po vsem svetu. V zadnjih letih imajo posadke na krovu tudi reporterja, ki poroča o dogajanju na palubi, tako da lahko nečloveške napore tekmovalcev gledalci spremljamo iz domačega naslanjača.

18. maj - Mednarodni muzejski dan 2020

18. maj - Mednarodni muzejski dan 2020

ponedeljek, 18. maj 2020ponedeljek, 18. maj 2020, 12.0018.00

Mednarodni muzejski svet (International Council of Museums – ICOM) je leta 1977 18. maj določil kot Mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Letošnji Mednarodni muzejski dan je posvečen temi Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost. 

 

Stran 21 od 51 (Vseh vnosov: 503)

Uradni podatki

Stopite v stik

KD Krško

Srebrni

Cert ID: 0011/00011

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
KULTURNI DOM KRŠKO
Matična številka: 5096944000