Atrij gradu Rajhenburg
(Velika dvorana gradu v primeru slabega vremena)
Cena vstopnice: 3 €
LARA
Lara
Jan Ole Gerster / Nemčija / 2019 / 98 min / nemščina
režija Jan-Ole Gerster, scenarij Blaž Kutin, fotografija Frank Griebe, montaža Isabel Meier, glasba Arash Safaian, produkcija Marcos Kantis, Martin Lehwald, Michal Pokorny, igrajo Corinna Harfouch, Tom Schilling, André Jung, Volkmar Kleinert, Rainer Bock, distribucija FIVIA – Vojnik
festivali, nagrade Karlovi Vari (posebna nagrada žirije, nagrada za najboljšo igralko, nagrada ekumenske žirije); Liffe (posebna omemba žirije); München (nagrada za najboljšo režijo, nagrada FIPRESCI); Bavarska filmska nagrada za najboljšo glasbo; nagrada Združenja nemških umetniških kinematografov; Les Arcs (nagrada novinarjev)
Na dan, ko Lara praznuje šestdeset let, se njen sin Viktor, obetavni pianist, pripravlja na najpomembnejši koncert kariere. Tankočutna, večplastna zgodba o izgubljenih sanjah, ljubezni do glasbe in zapletenem odnosu med materjo in sinom.
zgodba
Na dan, ko Lara praznuje šestdeset let, se njen sin Viktor, obetavni pianist, pripravlja na najpomembnejši koncert kariere. A Lare ni med povabljenimi …
Tankočutna, večplastna zgodba o izgubljenih sanjah, ljubezni do glasbe ter zapletenem razmerju med materjo in sinom. Nemški film, posnet po scenariju slovenskega scenarista in režiserja Blaža Kutina, je na festivalu v Karlovih Varih osvojil posebno nagrado žirije in lovoriko za najboljšo igralko, posebno omembo pa mu je namenila tudi žirija na zadnjem Liffu.
zanimivosti
Scenarij za celovečerni film Lara je Blažu Kutinu leta 2006 prinesel nagrado novi talent Evropske unije programa MEDIA, ki jo podeljujejo v Cannesu, na Sarajevskem filmskem festivalu je zanj prejel nagrado CineLink, projekt pa je bil izbran tudi za sodelovanje na prestižni delavnici Ateliers D’Angers. Slovenski Filmski sklad je scenarij dvakrat zavrnil.
iz prve roke
»Blaža Kutina sem srečal leta 2016, ko sem iskal soscenarista za enega svojih projektov. /…/ Med delom mi je ves čas omenjal svoj scenarij, ki je bil večkrat nagrajen, a je vseeno ostal nerealiziran. Postal sem radoveden in ga prosil, če ga lahko vidim. Takoj ko sem ga prebral, mi je bilo jasno, da ga hočem posneti. Moj prvi film je bil zelo avtobiografski; z Laro je bilo seveda čisto drugače, a lik mi je bil vseeno čudno blizu. Hotel sem ugotoviti, zakaj me je ta zgodba tako ganila, izvedeti več o tej nenavadni ženski. Za vsemi Larinimi podlimi dejanji se skriva osamljena, ranjena, nerazumljena borka, ki skuša dati smisel svojemu življenju.«– Jan-Ole Gerster
portret avtorjev
Jan-Ole Gerster, rojen leta 1978, je diplomiral iz scenaristike in režije na Nemški akademiji za film in televizijo v Berlinu. Njegov diplomski film Oh Boy (2012), za katerega je napisal tudi scenarij, je po premieri v Karlovih Varih postal velika uspešnica v nemških kinematografih ter prejel številna priznanja, med drugim nagrado Evropske filmske akademije za odkritje leta in šest nagrad Nemške filmske akademije, vključno za najboljši celovečerec. Lara je Gersterjev drugi celovečerec.
Blaž Kutin se je rodil leta 1970 v Ljubljani, diplomiral iz etnologije in sociologije kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti, trenutno pa živi v Berlinu. Leta 1995 je izdal knjigo Dežela belih golobov (1995), potopis s potovanj po Bosni med tamkajšnjo vojno, leta 2017 pa zbirko kratkih zgodb Tempirana bomba. Kot režiser je debitiral s celovečercem Nikoli nisva šla v Benetke (2008), ki je bil premierno prikazan v tekmovalni sekciji festivala v Sarajevu. Sledila sta kratka filma Toplo za ta letni čas (2011), ki je svetovno premiero prav tako doživel v Sarajevu, ter z vesno za najboljši kratkometražec nagrajeni Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018).
kritike»Dlje ko spremljamo Laro Jenkins, bolj razumemo globino in vir njenih ran. Junakinja nekoliko spominja na sadomazohistični lik Isabelle Huppert v Učiteljici klavirja Michaela Hanekeja, ki je prihodnost mlade glasbenice skušala uničiti s polaganjem črepinj v žepe njenega plašča. A škoda, ki jo tu naredi Lara, je izključno psihološke narave, Gersterjev pristop pa niti približno tako hladen. Pod površjem je toplota, ki izvira tako iz režiserjeve vere v lik kot iz igralke same /…/. Gledalca čakajo siloviti, globoki trenutki; skrivnosti, ki jih je treba rešiti, pa tudi tiste – o ranah, ki prehajajo iz generacije v generacijo, in o človeškem vedenju –, ki jih ne bomo znali nikoli razvozlati.«– Peter Debruge, Variety
»V Lari za polikano fasado ždi pošastna mešanica perfekcionizma in negotovosti, s katero trpinči tako sebe kot svoje bližnje. Gerster jo uokvirja v toge, stroge kadre, ki ustrezajo njeni naravi, in vseskozi ohranja ambivalenten pogled – gledalcu vedno pušča prostor, da si sestavi lastno sliko.«– Špela Barlič, Dnevnik
»Prvih sedem minut /…/ je učna ura odločne, subtilne ekspozicije. Občinstvo je nedvomno v zanesljivih pripovedniških rokah. /…/ Jan-Ole Gerster in Corinna Harfouch sta skupaj s scenaristom Blažem Kutinom ustvarila film, ki gledalca preseneča in drži v napetosti vseh sedemindevetdeset minut trajanja. /…/ Scenarij, samozavestna režija in umirjena kamera izrišejo kompleksen lik ženske, ki je naporna in izjemno antipatična, a jo hkrati lahko razumemo. Nekateri bomo v njenih paničnih, preračunljivih očeh morda celo uzrli najslabšo plat samih sebe. /…/ Pravi mali dragulj.«– Fionnuala Halligan, Screen Daily
»Scenarij Blaža Kutina se spretno poigrava s pričakovanji, srečanja med liki – včasih zabavna, včasih ganljiva in včasih frustrirajoča – niso nikoli predvidljiva, ambivalentni junaki pa pripovedujejo o neuspehu, obžalovanju, a tudi upanju in želji po življenju. S subtilno napetostjo, ki gledalca niti za hip ne izpusti iz svojega prijema, ter nadvse zanimivo in močno protagonistko se Lara uvršča med velika dela nemške kinematografije.«– Deutsche Film- und Medienbewertung (FBW)
»Jan-Ole Gerster podobno kot v prvencu Oh, Boy prikaže Larin dan kot tragikomedijo, sestavljeno iz posameznih epizod. V tem jesenskem sprehodu se živahno izmenjujejo absurdna komedija in tragedija, jedek humor in nežna melanholija.«– Joachim Kurz, Kino-Zeit
»/…/ že od Hanekeja naprej vemo, da pianistke muči psihološka rigidnost. A tisto, kar Laro reši pred karikaturo, Gersterjev film pa pred njegovo nagnjenostjo k strogosti, je humor. Lara je najboljša, kadar strelja svoje z grenkim humorjem prepojene puščice.«– Paola Raiman, Cahiers du cinéma
»/…/ intimna in večplastna študija zapravljenega življenja. Lara zna biti manipulativna in zlobna, a je hkrati disciplinirana, ambiciozna in strastna – in prav iz teh nasprotij film črpa svojo čustveno moč. Gerster, ki briljantno uravnoteži melanholijo in humor, raziskuje moč tujega odobravanja in neodobravanja ter pokaže, kako nas bežne pripombe lahko zaznamujejo za vse življenje.«– Juliane Grieb, Londonski filmski festival
